sreda, 25. november 2009

Zakaj so moški za meso, ženske pa za sladkarjie?


Moški imajo raje meso, ženske pa sladkarije. To je povzetek nedavne raziskave, ki so jo objavili v reviji Physiology and Behavior. Glede na naslov revije -–Fiziologija (veda o delovanju organizmov) in obnašanje –, je jasno, da članek obravnava povezavo med našim razpoloženjem in odnosom do hrane. To, da ženske posežejo po čokoladi ali drugih sladkarijah, kadar nas nekaj stiska v mislih ali prsih, torej ni samo stereotip.
Ljudje smo razumsko-čustvena bitja, ki pa se med seboj zelo razlikujemo. Nekateri bodo upoštevali predloge proti temu, da bi bila torta pogosto na jedilniku, saj ni ravno najboljša izbira, če imamo težave z kilogrami, če so naše žile zamašene ali smo sladkorni bolniki. Drugim bo kratkomalo vseeno in se bodo požvižgali na vse medicinske in prehranske ugotovitve in priporočila. Do tega imajo seveda pravico, saj (v glavnem) sami nosijo posledice svojega ravnanja. Skratka, odnos do hrane je veliko več kot razumski odnos do našega lastnega telesa; če bi bilo tako, bi se izognili tudi večini sodobnih bolezni. To bi, denimo, pomenilo, da bi bili zdravniki vsaj tako redki kot vrači v starih časih, ali pa morda še redkejši…!

Hrana kot vrsta tolažbe?
Ker se moški in ženske razlikujemo tako po razmišljanju kot po čustvih, je eden od zelo zanimivih izsledkov zgoraj omenjene študije tudi ta, da se ženske s hrano predvsem na nek način tolažijo, moški pa posegajo po beljakovinski hrani predvsem takrat, kadar se počutijo dobro. Najpogosteje je ta beljakovina zrezek. Zdaj nam je torej lahko jasno, zakaj moški povabi na večerjo, ko želi kaj proslaviti!

Izbira hrane je torej pogojena z obojim, tako s stresom kot z dobrim počutjem. Raziskava pa je prišla še do ene zelo zanimive ugotovitve. Ne glede na to, ali odpremo hladilnik, da bi se s hrano potolažili ali kaj proslavili, smo potem, ko pojemo zdravo hrano, moški in ženske enako zadovoljni. Občutki zadovoljstva so povezani torej tudi s tem, ali je hrana, ki smo jo zaužili, za nas zdrava ali ne. Zato je zelo smotrno, da te ugotovitve vključimo v strategija našega vsakodnevnega hranjenja. To v praksi pomeni, da če že zagrizemo v čokoladno rolado, ni ravno potrebno, da jo pojemo do konca, da se bomo počutili bolje. Lahko se zgodi celo nasprotno. Zlasti se to dogaja ženskam, ki se grizejo že ob misli, koliko kalorij so pojedle. Zato raje počasi uživajmo v grižljaju ali dveh, med tem pa razmislimo, kako se bomo kasneje počutili. To še posebej velja za mlade dame, ki zaradi pritiska okolja tako zelo pazijo na svojo postavo. Med tem premislekom se spomnimo na ugodne učinke zdravih živil in na to, da se bomo po, denimo, kosu zaužite ribe dobro počutile zaradi več razlogov.

Ker torej tudi študije trdijo, da se po zdravi hrani počutimo bolje, si za vzpodbudo preberimo oglejmo nekaj primerov zdrave, ki je zdrava ali celo zdravilna.

Ribe
Hendrikje van Andel Schipper je umrl lanskega septembra v starosti 115 let. Živel je na Nizozemskem, ne v kakšni gorski ali drugi skriti oazi, in bil izpostavljen enakim vplivom okolja in časa, kot smo jim izpostavljeni tudi mi. Kadil ni, alkohol je užival zelo zmerno. Svoje dolgo življenje in vitalnost je pripisal temu, da je pojedel en značilen nizozemski surov slanik na dan. Lahko bi torej rekli, da na Nizozemskem velja za slanike enako kot pri nas za jabolka; en na dan nas obvaruje bolezni in obiska pri zdravniku. To seveda ne pomeni, da bomo, če bomo pojedli vsak dan en slanik in eno jabolko, živeli še dlje kot Hendrikje, niti iz tega ne moremo povzeti, da bomo s tako prehrano zmagovali na maratonih v starostni kategoriji 100+… Sklepamo pa lahko, da so ribe, zlasti nekatere vrste, zelo zdrava hrana. Zdravilen učinek slanika in drugih mastnih temelji na nenasičenih maščobnih kislin, ki jih vsebujejo. Še posebej naj bilo zdravju koristno uživanje mladih rib, ker so te manj onesnažene. Kontaminacija s težkimi kovinami je namreč danes zelo pogost pomislek proti uživanju morskih rib. Za obstoj slanikov pa se nam ni treba bati, njihovo število naj bi naraščalo.

Nenasičene maščobne kisline, ki jih najdemo v ribah, imajo številne koristne, zdravilne učinke. Eden izmed najpomembnejših je njihovo protivnetno delovanje. Številni stresni dogodki v našem vsakodnevnem življenju povzročajo pretirana vnetja v telesu; stresu smo lahko izpostavljeni tako v službi ali šoli kot tudi doma, stres pa predstavlja tudi naporna vadba. Ker je tudi večina kroničnih boleznih v osnovi kronično vnetje, ima uživanje ribjih maščob ugoden učinek praktično pri vseh kroničnih boleznih. To potrjujejo tudi študije. Znanstveniki z Univerze v Cardiffu so ugotovili, da omega-3 maščobne kisline zaustavijo razgrajevalni učinek encimov, ki poškodujejo hrustanec pri osteoartritisu (vnetju kostnih površin sklepov).

Še zgodba iz škotskega kraja Orkney. Lokalni zdravnik je bil tako prepričan v ugoden učinek omega-3 maščobnih kislin, da je srčnim bolnikom pod okriljem nacionalne zdravstvene organizacije namesto nekaterih zdravil proti strjevanju krvi predpisal, naj jedo marinirane slanike. Ta prehranska terapija je temeljila na ugotovitvi, da omega-3 maščobne kisline zmanjšujejo zlepljanje krvnih celic. Zato je možnost nastanka krvnih strdkov manjša, kar neposredno zmanjša tveganje nastanka srčne ali možganske kapi. Rezultati študije so bili zelo poučni: Orkney ima najnižjo stopnjo smrti zaradi bolezni srčnih žil na Škotskem.
Slanik in drugemorske ribe, kot sta denimo losos in tuna, pa niso dobri samo za sklepe in srce. Vsebujejo tudi maščobno kislino DHA, ki nam pomaga v boju proti opešanju možganskih funkcij. Raziskave so pokazale, da ugodno učinkujejo tudi proti Alzheimerjevi bolezni, hudi nadlogi današnjega časa. Prav tako imajo nenasičene maščobne kisline zelo ugoden učinek pri rakastih obolenjih. Skupaj z ustrezno prehrano podpirajo delovanje telesa med boleznijo in pomagajo vzdrževati funkcionalno telesno maso. To zdravnikom omogoča, da bolnike optimalno zdravimo s specifičnimi protirakavimi zdravili.
Zaradi številnih ugodnih učinkov naj bodo ribe na jedilniku čim pogosteje. Vsebnost koristnih nenasičenih maščob je v nasprotni zvezi s predelavo; čim bolj surova je riba, več jih vsebuje. Če ne marate rib, vam še vedno preostane ribje olje v kapsulah.

Ni komentarjev:

Objavite komentar