Zakaj so moški za meso, ženske pa za sladkarjie?

Moški imajo raje meso, ženske pa sladkarije. To je povzetek nedavne raziskave, ki so jo objavili v reviji Physiology and Behavior. Glede na naslov revije -–Fiziologija (veda o delovanju organizmov) in obnašanje –, je jasno, da članek obravnava povezavo med našim razpoloženjem in odnosom do hrane. To, da ženske posežejo po čokoladi ali drugih sladkarijah, kadar nas nekaj stiska v mislih ali prsih, torej ni samo stereotip.
Ljudje smo razumsko-čustvena bitja, ki pa se med seboj zelo razlikujemo. Nekateri bodo upoštevali predloge proti temu, da bi bila torta pogosto na jedilniku, saj ni ravno najboljša izbira, če imamo težave z kilogrami, če so naše žile zamašene ali smo sladkorni bolniki. Drugim bo kratkomalo vseeno in se bodo požvižgali na vse medicinske in prehranske ugotovitve in priporočila. Do tega imajo seveda pravico, saj (v glavnem) sami nosijo posledice svojega ravnanja. Skratka, odnos do hrane je veliko več kot razumski odnos do našega lastnega telesa; če bi bilo tako, bi se izognili tudi večini sodobnih bolezni. To bi, denimo, pomenilo, da bi bili zdravniki vsaj tako redki kot vrači v starih časih, ali pa morda še redkejši…!

Hrana kot vrsta tolažbe?
Ker se moški in ženske razlikujemo tako po razmišljanju kot po čustvih, je eden od zelo zanimivih izsledkov zgoraj omenjene študije tudi ta, da se ženske s hrano predvsem na nek način tolažijo, moški pa posegajo po beljakovinski hrani predvsem takrat, kadar se počutijo dobro. Najpogosteje je ta beljakovina zrezek. Zdaj nam je torej lahko jasno, zakaj moški povabi na večerjo, ko želi kaj proslaviti!

Izbira hrane je torej pogojena z obojim, tako s stresom kot z dobrim počutjem. Raziskava pa je prišla še do ene zelo zanimive ugotovitve. Ne glede na to, ali odpremo hladilnik, da bi se s hrano potolažili ali kaj proslavili, smo potem, ko pojemo zdravo hrano, moški in ženske enako zadovoljni. Občutki zadovoljstva so povezani torej tudi s tem, ali je hrana, ki smo jo zaužili, za nas zdrava ali ne. Zato je zelo smotrno, da te ugotovitve vključimo v strategija našega vsakodnevnega hranjenja. To v praksi pomeni, da če že zagrizemo v čokoladno rolado, ni ravno potrebno, da jo pojemo do konca, da se bomo počutili bolje. Lahko se zgodi celo nasprotno. Zlasti se to dogaja ženskam, ki se grizejo že ob misli, koliko kalorij so pojedle. Zato raje počasi uživajmo v grižljaju ali dveh, med tem pa razmislimo, kako se bomo kasneje počutili. To še posebej velja za mlade dame, ki zaradi pritiska okolja tako zelo pazijo na svojo postavo. Med tem premislekom se spomnimo na ugodne učinke zdravih živil in na to, da se bomo po, denimo, kosu zaužite ribe dobro počutile zaradi več razlogov.

Ker torej tudi študije trdijo, da se po zdravi hrani počutimo bolje, si za vzpodbudo preberimo oglejmo nekaj primerov zdrave, ki je zdrava ali celo zdravilna.

Ribe
Hendrikje van Andel Schipper je umrl lanskega septembra v starosti 115 let. Živel je na Nizozemskem, ne v kakšni gorski ali drugi skriti oazi, in bil izpostavljen enakim vplivom okolja in časa, kot smo jim izpostavljeni tudi mi. Kadil ni, alkohol je užival zelo zmerno. Svoje dolgo življenje in vitalnost je pripisal temu, da je pojedel en značilen nizozemski surov slanik na dan. Lahko bi torej rekli, da na Nizozemskem velja za slanike enako kot pri nas za jabolka; en na dan nas obvaruje bolezni in obiska pri zdravniku. To seveda ne pomeni, da bomo, če bomo pojedli vsak dan en slanik in eno jabolko, živeli še dlje kot Hendrikje, niti iz tega ne moremo povzeti, da bomo s tako prehrano zmagovali na maratonih v starostni kategoriji 100+… Sklepamo pa lahko, da so ribe, zlasti nekatere vrste, zelo zdrava hrana. Zdravilen učinek slanika in drugih mastnih temelji na nenasičenih maščobnih kislin, ki jih vsebujejo. Še posebej naj bilo zdravju koristno uživanje mladih rib, ker so te manj onesnažene. Kontaminacija s težkimi kovinami je namreč danes zelo pogost pomislek proti uživanju morskih rib. Za obstoj slanikov pa se nam ni treba bati, njihovo število naj bi naraščalo.

Nenasičene maščobne kisline, ki jih najdemo v ribah, imajo številne koristne, zdravilne učinke. Eden izmed najpomembnejših je njihovo protivnetno delovanje. Številni stresni dogodki v našem vsakodnevnem življenju povzročajo pretirana vnetja v telesu; stresu smo lahko izpostavljeni tako v službi ali šoli kot tudi doma, stres pa predstavlja tudi naporna vadba. Ker je tudi večina kroničnih boleznih v osnovi kronično vnetje, ima uživanje ribjih maščob ugoden učinek praktično pri vseh kroničnih boleznih. To potrjujejo tudi študije. Znanstveniki z Univerze v Cardiffu so ugotovili, da omega-3 maščobne kisline zaustavijo razgrajevalni učinek encimov, ki poškodujejo hrustanec pri osteoartritisu (vnetju kostnih površin sklepov).

Še zgodba iz škotskega kraja Orkney. Lokalni zdravnik je bil tako prepričan v ugoden učinek omega-3 maščobnih kislin, da je srčnim bolnikom pod okriljem nacionalne zdravstvene organizacije namesto nekaterih zdravil proti strjevanju krvi predpisal, naj jedo marinirane slanike. Ta prehranska terapija je temeljila na ugotovitvi, da omega-3 maščobne kisline zmanjšujejo zlepljanje krvnih celic. Zato je možnost nastanka krvnih strdkov manjša, kar neposredno zmanjša tveganje nastanka srčne ali možganske kapi. Rezultati študije so bili zelo poučni: Orkney ima najnižjo stopnjo smrti zaradi bolezni srčnih žil na Škotskem.
Slanik in drugemorske ribe, kot sta denimo losos in tuna, pa niso dobri samo za sklepe in srce. Vsebujejo tudi maščobno kislino DHA, ki nam pomaga v boju proti opešanju možganskih funkcij. Raziskave so pokazale, da ugodno učinkujejo tudi proti Alzheimerjevi bolezni, hudi nadlogi današnjega časa. Prav tako imajo nenasičene maščobne kisline zelo ugoden učinek pri rakastih obolenjih. Skupaj z ustrezno prehrano podpirajo delovanje telesa med boleznijo in pomagajo vzdrževati funkcionalno telesno maso. To zdravnikom omogoča, da bolnike optimalno zdravimo s specifičnimi protirakavimi zdravili.
Zaradi številnih ugodnih učinkov naj bodo ribe na jedilniku čim pogosteje. Vsebnost koristnih nenasičenih maščob je v nasprotni zvezi s predelavo; čim bolj surova je riba, več jih vsebuje. Če ne marate rib, vam še vedno preostane ribje olje v kapsulah.

Kaj dajo borilne veščine duhovnosti?

Telesna miselna in duhovna povezanost pri borilnih veščinah je neizpodbitna. Genetica, starost, in odnos do treninga lahko diktirajo ali omejujejo tvoje napredovanje glede na fizični pogled. A mentalne in spiritualne pridobitve so lahko brezmejne a tudi teško dosegljive in tudi težko razložljive.
Tvoj um najboljše orožje
Pri treningu borilnih veščin si krepiš tako svoje telo kot svoje mentalne in duhovne lastnosti, a kepitev vaših fizičnih lastnosti je v primerjavi z krepitvijo mentalnih in duhovnih sposobnosti pravi mačji kašelj. Oboje pa je najlažje dosegljivo, če dobro poslusas svojega instruktorja borilnih veščin.
Mentalna in spiritualna stran treninga ponavadi ni tako velikega pomena pri začetnikih in nekatere šole ji sploh ne posvečajo pozornosti. Kot začetnik se bos verjetno bolj posvečal svojim fizičnim lastnostim a počasi vam bo vas učitelj uvajal znanja nefizične narave.Takrat boste zaceli razumevati kako se mojstri borilnih veščin lahko zoperstavijo v kakršnikoli situaciji.
Cez mesece oz. leta treninga bo vase telo postalo vse mocnejse in bo tudi hitreje odgovarjalo na ukaze vasega uma.Z nadaljevanjem treninga se boste soočali in premagovali vaše strahove in s tem dosegli mentalno moč ki ste jo vcasih imeli za nekaj nemogočega.
Tako boste poleg znanja kako se ubraniti v neki fizični konfrontaciji tudi dobili nekakšen šesti čut, s pomočjo katerega boste lahko predvideli reakcije vasega nasprotnika.
Kako najhitreje napredujemo
• Učenje z delanjem napak: če delamo napake ni s tem nič narobe le če se iz tega kaj naučimo
• Utrjevanje: 1000 ali pa 10000 krat ponovljen pravilen gib krepi tvoje telo in utrjuje tvoj um. To si velja zapomnit tudi v vsakdanjem življenju ne samo pri učenju borilnih vescin
• Um brez uma: To se nanaša na nemoten in neotezen um. V temu stanju lahko ostaneš osredotočen na tisto nalogo, ki jo počnes
• Majhne stvari so pomembne: Potrebno je uživati vsako sekundo svojega življenja in ničesar vzeti kot samoumevno saj nikoli ne vemo kdaj se nase življenje lahko konča
• Zavzetost in zavezanost: Ni pomembno koliko ste telesno pripravljeni in koliko tehnike obvladate vseeno je pomembno, da ste v srcu se vedno začetnik, saj le tako boste ostali skromni in sevedno se boste lotevali vsakega treninga z veseljem
• Opazovanje: Pomembo je natančno opazovanje bolj izkušenih učencev saj se na ta način lahko veliko naučimo. Na ta način se ne učis samo z možgani in očmi ampak tudi s srcem in dušo
• Kakovost življenja: Kot začetnik v borilnih veščinah se boš najprej najverjetneje osedotočil na načine kako premagati nasprotnika a z izkušnjami in znanjem boš prišel do spoznanja, da je prava vrednota borilnih veščin izboljšanje življenja tako sebi kot tvojim bližnjim
Modrosti borilnih veščin za vsakdanje življenje
• Spostovanje: Skozi trening borilnih veščin se boš naučil spoštovati svoje učitelje, kolege učence, sorodnike, prijatelje, sodelavce in seveda sebe
• Trden in resen: To besedna zveza predvsem opisuje vaše odnose do vašega kluba in učiteljev a spoznali boste da opisuje tudi vaše odnose z družino, prijatelji, šefom…
• Naredi to kar je prav: Ko si v življenju ustvariš neka načela se jih drži in ne pusti da ti negativni dejavniki to preprečijo
• Motivacija: Ko si zastavimo neke cilje je pomembo jih probamo doseči s čisto motivacijo in popolno koncentracijo, če vam to uspe je najtežja pot ze za vami
• Etika: V vaši šoli za borilne veščine se boste verjetno tudi naučili neke etike, le ta vam bo pomagala, da boste spoštovali vse ljudi, kar vam zna zelo pomagati v vsakdanjem življenju
• Samodisciplina: Naučili se boste kako ostati mirni in se izogniti stresu v vsakršnih situacijah
• Dobrodelnost: Učenci borilnih veščin so znani po svojem nesebičnem obnašanju

Iz kje izhajajo borilne veščine?

Raznolikost borilnih veščin je velikanska, čeprav imajo mnoge skupne poteze in principe. Borilne veščine spremljajo človeštvo po različnih koncih vsega sveta že od prazgodovine. Spopadi med ljudmi, tako oboroženi kot goloroki, so od neurejenih in preprostejših načinov borbe sčasoma privedli do izoblikovanja urejenih in kompleksnih sistemov, z namenom hitre in učinkovite obrambe in/ali prevlade nad nasprotniki. V največji meri so bili sprva o borilnih veščinah poučeni namensko izurjeni deli prebivalstva - vojščaki; sčasoma so se razširile tudi med del splošnega prebivalstva, predvsem z namenom samoobrambe in telovadbe.

Mnogo sistemov je poleg samih borilnih gibov in rokovanj z orožji hitro vključilo tudi ločeno vadbo osebnosti in duha (verska izobrazba, družboslovje, dihalno-meditacijske vaje) samega vojščaka, s kopičenjem znanj o delovanju človekovega telesa pa tudi znanja z medicinskega področja (masaže, akupunktura, zdravilstvo in zeliščarstvo); tako je vojščak lahko deloval še učinkoviteje. Vadba borilnih veščin je zaradi zapletenosti in raznovrstnosti lahko trajala več let, postala pa je lahko način življenja. V izogib izgube prednosti pred nasprotniki, je bilo znanje borilnih veščin, tako v ustni kot pisni obliki, pogosto skrbno varovana skrivnost, v celoti podana le redkim izbrancem, ki so jo v zmanjšanem obsegu prenašali naprej večini učencev, v celoti pa ponovno le redkim izbrancem.

Borilne veščine niso bile le sredstvo prevlade in obrambe pred nasprotniki zunaj meja določene dežele, temveč so, omejevanju navkljub, v primeru širitve med večji del izkoriščanega in nezadovoljnega prebivalstva, predstavljale nevarnost vladajočemu sloju znotraj same dežele. Zato so bile, tako v pretekli kakor tudi v novejši zgodovini, borilne veščine (z orožji ali goloroke) in njihovo poučevanje pogosto strogo prepovedane, z grožnjo zaporne ali smrtne kazni. Posledica tega je bila mnogokrat začasna ali trajna preobrazba v navidez nebojevniške aktivnosti - plesi, obredi, umetniške veščine, ipd., z namenom ohranitve znanja. V mirnejših zgodovinskih obdobjih so, zaradi mnogih razlogov, borilne veščine pogosto izgubile veljavo in mojstri določenih oblik veščin so lahko ostali brez učencev, na katere bi lahko prenesli svoje znanje. Zaradi tega, pa tudi že omenjenih in drugih podobnih razlogov, se je lahko sčasoma določeno znanje ali celotna veščina tudi izgubila, ali pa v večji ali manjši meri popačila.

Vsem veščinam, tako v preteklosti kot v sedanjosti, pa je skupen dinamičen proces nenehnega razvoja obstoječih metod in dopolnjevanja z novimi; gonilo v ozadju je izoblikovanje, za določen namen, najpopolnejše in najučinkovitejše borilne veščine. Vendar že zaradi raznolikosti potreb in namenov skozi čas, to nikoli ni bila in ne more biti ena sama veščina.

Zgodovinski razvoj

Izvor borilnih veščin je tema, o kateri je na voljo še premalo zgodovinsko verodostojnih podatkov za oblikovanje popolne predstave; tako je ta tema vir nenehnih razprav in razhajanj, predvsem, ko beseda nanese na izvor kake določene borilne veščine.

Sam pojem »borilne veščine« je tako vseobsegajoč, da je celovito gledano izvorov mnogo, saj so borilne veščine povezane z razvojem človeških civilizacij in geografskih regij sveta, mnogo ljudstev pa je sprva razvilo svoje vrste borilnih veščin neodvisno od drugih ljudstev. A kakor hitro je prišlo do stikov med različnimi ljudstvi, tako vojaških kot gospodarsko-kulturnih, se je začel proces medsebojnega izmenjevanja dobrin in znanja, tudi na področju borilnih veščin. Ta je še dodatno okrepil naraven dinamični proces razvoja veščin, katerega posledice so oblikovanja, preoblikovanja z odvzemanjem ali dodajanjem znanj, pa tudi izginevanje mnogih oblik borilnih veščin. Proces je stalen, potekal je tako v preteklosti, kakor seveda poteka tudi danes. Tako se nenehno razvijajo različice izvornih borilnih veščin, t.i. stili, ali celo popolnoma nove oblike borilnih veščin. Mnoge veščine so še danes pomembna in varovana zgodovinsko - kulturna tradicija določenih regij sveta.

Vzroki za drobljenje borilnih veščin
Oblikovanje novih stilov zaradi naravnega razvoja in zunanjih vplivov je le eden izmed razlogov za drobljenje borilnih veščin. Tudi zaradi kulturnega ponosa, zgodovinsko-političnih, ekonomskih in tudi čisto osebnih stališč in razlogov, je prihajalo in še vedno prihaja do nesoglasij in trenj glede izvora, pristnosti in čistosti, učinkovitosti in večvrednosti določene veščine. Vse skupaj je vodilo v dodatno cepljenje na nove in nove oblike in različice. Proces oblikovanja različic in novih oblik veščin je prisoten še danes, zaradi lažje komunikacije in izmenjave znanj poteka hitreje in morda celo v večji meri kot v preteklosti. Borilne veščine, izoblikovane v poznem 19. stoletju in tekom 20. stoletja, pa so, kljub nasprotnim trditvam, skoraj brez izjem zgrajene na temeljih večjega ali manjšega števila svojih zgodovinskih prednikov.

Razumen in urejen vpogled v celovit zgodovinski razvoj borilnih veščin je tako večinoma možen le na podlagi razdelitve po geografskih regijah, nato pa znotraj posamezne regije še po tipu borilne veščine (goloroka, oborožena, mešana).

»Svetovne« borilne veščine
boks, rokoborba, mečevanje, lokostrelstvo, rokovanje s ščiti in kopji, rokovanje z noži
Azijske borilne veščine
Razsežno azijsko področje je bilo v preteklosti svetovno ena najbolj plodnih regij za oblikovanje raznovrstnih borilnih veščin. Najbrž ravno zaradi ogromne pestrosti, mnogi kot borilne veščine zmotno štejejo le azijske goloroke sisteme borbe.

Splošno razširjena je napol mitološka zgodba o izvoru azijskih veščin. Vse naj bi izvirale iz veščine templja Šaolin na Kitajskem, ki jo je ustvaril menih Bodidarma. Bodidarma je zgodovinsko potrjena osebnost, ki je, v 5. ali 6. stoletju, iz Indije na Kitajsko prišel poučevati budizem. Kakor dejanja mnogih verskih ikon po vsem svetu, so tudi dejanja Bodidarme nasičena z miti in legendami, o resnici pa je težko soditi. A težko je verjeti, da na kitajskem področju, ki je imelo zelo burno vojaško zgodovino že mnogo stoletij pred prihodom Bodidarme, niso poznali borilnih veščin, tako golorokih kot oboroženih. Prav tako je težko verjeti, da bi lahko le ena oblika borilne veščine bila izvor takšni raznovrstnosti, kot so jo dosegle azijske borilne veščine, v njeni celoti in ne le določenemu deležu.

Ostaja pa dejstvo o pomembnem vplivu znanj iz Indije na nadaljnji razvoj borilnih veščin na kitajskem območju, tako pojavu novih kot spremembi takrat že obstoječih oblik. Prav tako je dejstvo, da so imele v kasnejših obdobjih prav kitajske borilne veščine, z vso svojo raznovrstnostjo, povezano z močjo mnogih kitajskih cesarskih dinastij, izreden vpliv na avtohtone veščine dežel ostale Azije. Tako so k splošnemu razvoju mnogih oblik borilnih veščin v Aziji pomembno vlogo odigrali tako vplivi iz Indije kot tudi vplivi izvirajoči iz Kitajske, a v različnih časovnih obdobjih in v različnih oblikah.

Zgodovina nastanka modernih japonskih borilnih veščin (t.i. veščine gendai budo) je eden izmed najbolj zgovornih in dobro popisanih primerov procesov nastanka, razvoja in preoblikovanja ter širjenja, ki so jim borilne veščine podvržene skozi vso zgodovino.

Nekatere azijske borilne veščine: Kung fu - Vušu, Kempo, Ju jutsu, Aikido, Karate, Judo, Ninjitsu, Kobudo, Kendo, Korju, moderni kickboxing, Taekwondo, Hapkido, Hwarangdo, Silat, Arnis, Escrima, Muay thai, Vovinam
Evropske borilne veščine
viteški turnirji, savate, sambo, mečevanje
Afriške borilne veščine

Ameriške borilne veščine
capoeira, vale tudo, free fight

Bližnjevzhodne borilne veščine
krav maga

Kaj nam daje morje?

Iz najtemačnejših globin prihajajo lepotilne učinkovine, s katerimi je naš videz še popolnejši: alge, minerali, morska sol, perle, morske kisline, lososovo olje.


Alge
polt naredijo sijočo in gladko V kozmetični industriji za izdelavo negovalnih izdelkov uporabljajo približno 50 različnih vrst alg. To pa zato, ker alge vsebujejo visoko koncentracijo hranilnih snovi, kot so minerali, aminokisline in vitamini.
Minerali
za večjo vlažnost vaše kože. Magnezij, kalcij in kalcijev karbonat prihajajo iz globin morja in skrbijo za to, da koža ostane gladka in mladostna.
Morska sol
vzpodbuja prekrvavitev. Posledica dobre prekrvavitve je hitrejša obnova kožnih celic in sprostitev. Morska sol je še posebej primerna za problematično kožo, ki je suha in občutljiva. Piling iz morske soli, ki vam bo odprl in očistil pore, zgladil kožo in jo pripravil za nadaljnjo nego, lahko pripravite sami.
Perle
učinkujejo proti staranju. Perla vsebuje minerale in aminokisline, ki skrbijo, da naša koža ni ohlapna. Prav tako se s perlami lahko učinkovito bojujemo proti gubicam in damo koži poseben sijaj.
Morske kisline
ščitijo in obnavljajo. Že ko vdihujemo morski zrak, nam morske kisline dajo nov svež zagon in telo prepojijo z učinkovino za hitrejšo obnovo kožnih celic. Izdelki, ki vsebujejo morske kisline, kožo prebudijo in prekrvavijo, zato lahko lažje diha.

Lososovo olje
je dobro za srce. Lososov olje je bogato z maščobami omega 3, s katerimi uravnavamo krvno maščobo v telesu, zlasti v jetrih. Uživanje maščob omega 3 je učinkovito tudi v boju proti boleznim srca.

Zakaj se zdraviti z bioresonanco?

Bioresonanca je zelo učinkovita fizikalna metoda, ki združuje moderno znanost biofizike, medicine in kitajske tradicionalne medicine, vendar pa je potrebno vedeti, da ni čarobna palčka. O zdravljenju z bioresonanco smo se pogovarjali z Eriko Žagar, zdravnico klasične medicine, ki prisega tudi na alternativne načine zdravljenja.

Kje ste se kot zdravnica klasične medicine srečali s tako imenovanimi komplementarnimi načini zdravljenja? Večina zdravnikov je namreč do tovrstnih načinov precej zadržana. Kaj vas je prepričalo?
Kot študentka sem bila tudi jaz izrecno proti katerikoli alternativni oz. komplementarni obliki zdravljenja. Na željo očeta, ki je bil zdravnik in akupunkturist, sem sicer vpisala tečaj akupunkture, vendar ga žal nisem obravnavala dovolj resno, saj se mi je zdelo, da nima dovolj 'znanstvene' osnove.

Na začetku tretjega letnika na fakulteti pa sem zbolela za precej hudo obliko alergije. Nekajkrat sem imela celo šokovno reakcijo na hrano in nihče mi ni znal prav pomagati. Bilo je zelo hudo. Po končanem študiju sem se zaposlila v splošni bolnišnici v Murski Soboti, dobila sem specializacijo iz pediatrije, kar je zame pomenilo uresničitev mojih sanj. Zelo rada namreč delam z otroki. V tem času sem srečala tudi dobro prijateljico iz mladosti, ki je bila enako težek alergik kot jaz.

Povedala mi je, da jo je sedaj že žal pokojni doktor Medved uspešno pozdravil alergije. Bila sem zelo skeptična glede tega in sem potrebovala eno leto, da sem poklicala doktorja Medveda in se odločila za pregled. Bila sem presenečena in očarana nad strokovnostjo tega človeka in nad uspehi, ki sem jih med svojim zdravljenjem videla.

Največje presenečenje pa je bilo zame, ko sem lahko spet normalno uživala kravje mleko in še druge jedi, ki jih prej niti poskusiti nisem smela. Takrat so se razblinili vsi moji dvomi glede učinkovitosti zdravljenja z bioresonanco in seveda tudi vsi dvomi glede učinkovitosti kitajske medicine in še nekaterih drugih metod.

Koliko časa se aktivno ukvarjate s to novo metodo?
Z bioresonanco se sedaj ukvarjam pet let. Moram pa povedati, da sem neizmerno hvaležna svojemu mentorju doktorju Medvedu za vse, kar me je naučil v času, ko sva delala skupaj.

Na katerih principih temelji bioresonančna metoda? Kako deluje bioresonančna terapija?
Že v sedemdesetih letih minulega stoletja je imel nemški zdravnik dr. Morell zamisel, da bi za terapevtske namene porabil elektromagnetna nihanja iz telesa pacienta ali iz različnih substanc. Povezal se je z inženirjem Raschkejem in razvil napravo, ki jo je poimenoval MORA – aparat (po Morell Raschke). Zamisel se je razvijala in se združila s hitrim razvojem računalniške tehnologije – dobili smo napravo BICOM (BIO-COMmunication). Nova terapija je postala znana kot bioresonanca oz. terapija z bioinformacijo.

Vedeti moramo, da je snov – materija samo ena vrsta izražanja in oblika energije. Druge so še električna, magnetna, elektromagnetna polja, težnostno polje ipd., vsi delci materije obstajajo v medsebojnem učinku na druge delce materije, kar se dogaja prek zapletene mreže takšnih polj in sevanj. Ta enkratni spekter frekvenc učinkuje kot fizikalna koda.

Telesne celice lahko sprejemajo in pošiljajo elektromagnetna nihanja. Naša celica – podobno kot naš radijski sprejemnik –s pomočjo fenomena resonance ve, katero nihanje je namenjeno ravno njej. Naš radijski sprejemnik deluje le takrat, kadar sta oddajnik in sprejemnik v sozvočju, torej resonanci, prav tako se tudi naša celica odzove le na nihanja, s katerimi se lahko uskladi.

Pri BICOM terapiji uporabljamo fenomen resonance tako, da s pomočjo specialnih električno prevodnih elektrod vzamemo spekter tako zdravih kot bolezenskih nihanj iz telesa in jih prek kabla vodimo v aparat. Ta jih glede na nastavljen program ustrezno obdela in jih tako vrača nazaj v telo. Zdrava nihanja vračamo v telo nekoliko okrepljena v enaki sliki, medtem ko bolezenska nihanja obrnemo v zrcalno sliko in jih tako pošiljamo nazaj v telo. S tem krepimo zdrave procese v telesu, bolezenska nihanja pa počasi izničujemo in s tem seveda tudi simptome bolezni.

Ali obstajajo tudi kakšni stranski učinki?
Klasičnih stranskih učinkov v pravem pomenu besede ni, so pa možne reakcije, in sicer prehodno poslabšanje stanja, kar v nekaj dneh izzveni. Vzrok za prehodno poslabšanje je buren odziv imunskega sistema na zdravljenje. Čeprav so reakcije nekaj normalnega, jih poskušamo čim bolj omiliti z ustrezno razporeditvijo terapij.

Kje vse je bioresonančna terapija učinkovita in na kakšno časovno obdobje?
S terapijami vam lahko izboljšamo delovanje imunskega sistema, dvignemo vitalnost in energijo ter zmanjšamo bolečinske težave. Ukvarjamo se z zdravljenjem oz. lajšanjem alergije, astme, boleznimi prebavnega trakta, hrbtenice, revmatičnimi boleznimi, stanji po preboleli boreliozi, depresijami, kronično utrujenostjo in izčrpanostjo, glavoboli, razstrupljanji telesa in še z nekaj drugimi boleznimi. Bioresonanca je učinkovita tudi pri diagnostiki in zdravljenju okužbe z glivico candido albicans.

Pogosto rada rečem, da je bioresonanca zelo učinkovita fizikalna metoda, ki združuje moderno znanost biofizike, medicine in kitajske tradicionalne medicine, vendar ni čarobna palčka. Zato je težko odgovoriti, na kakšno časovno obdobje je učinkovita.

Odvisno je od posameznikovega načina življenja, prehranjevanja itd. Če nekdo živi enako nezdravo po zdravljenju, kot je živel prej, in so dejavniki povsem enaki, kot zaradi česa je človek zbolel, bo prej ali slej spet oslabil svoj imunski sistem in lahko ponovno zboli. Torej je zelo pomembno to, kar lahko sami naredimo za ohranitev našega zdravja.

Ali so za bioresonančno terapijo primerni tudi otroci?
Da. V naši ordinaciji imamo kar veliko izkušenj z zdravljenjem malih pacientov že od dojenčkovega obdobja naprej. Še posebej pa se pri otrocih ukvarjamo s hiperaktivnostjo (ki ni organsko pogojena), oslabljenim imunskim sistemom in neješčnostjo.

Kako (konkretno) poteka zdravljenje z bioresonančno metodo pri vas? (Diagnoza, koliko terapij je potrebnih ...)
Vsekakor je najprej pomembna natančna anamneza (opis težav). Saj kot pravi tudi stari pregovor – dobra anamneza je pol diagnoze. Nato sledi natančen pregled na akupunkturnih točkah – to je diagnostika s pomočjo elektroakupunkture po dr. Vollu in test alergenov, glivic ipd., prav tako s pomočjo elektroakupunkture.

Pregled je popolnoma neboleč in ni nevaren. Po opravljenem pregledu se s pacientom pogovorimo glede ustrezne prehrane in kakšna terapija bi bila primerna. Terapije se vedno določajo individualno, glede na človekove težave in rezultat pregleda, ki smo ga opravili. Po zaključenih terapijah sledi kontrola in ponovni pregled stanja ter test. Tudi po uspešnem zdravljenju so zaželene občasne kontrole in spremljanje stanja.

Kakšne odzive prejemate od ljudi, ki so se odločili za takšno zdravljenje?
V veliki večini so rezultati dobri. Potrebno pa je kar nekaj truda in potrpljenja tako terapevta kot bolnika. Statistično gledano je 80 odstotkov pacientov uspešno pozdravljenih, 20 odstotkov terapij pa je delno neuspešnih ali neuspešnih. Seveda je tudi pri tistih ljudeh, kjer ne dobimo želenega uspeha takoj, treba poiskati, zakaj je do tega prišlo.

Kako prepoznati dobrega terapevta, ki zdravi z bioresonanco? (Ali obstajajo kakšne pasti, zlorabe in podobno.)
Težko vprašanje. Moramo vedeti, da je vse, kar je učinkovito, lahko tudi nevarno, če človek ne ve pravilne uporabe. Pomembno je, da je bicom terapevt dobro izšolan in da natančno ve, kaj dela in kaj lahko zdravi.

Se zanašate na virtualnega zdravnika?

Strokovnjaki so ugotovili, da vsak sedmi prebivalec Evrope po internetnih iskalnikih išče pravo diagnozo za svoje zdravstvene težave. A vse skupaj ni tako nedolžno!

Po podatkih raziskave podjetja Harris Interactive se delež uporabnikov, ki na spletu iščejo informacije s področja zdravstva, nenehno veča. Njihov delež med vsemi spletnimi uporabniki je že leta 1998 dosegel 71 odstotkov, v naslednjih petih letih pa se je povzpel na 78 odstotkov.

Izsledki raziskave so pokazali, da so za 54 odstotkov uporabnikov izhodiščna točka za iskanje zdravstvenih informacij portali in iskalniki, 20 odstotkov uporabnikov pa neposredno dostopa do spletnih strani, namenjenih zdravstveni tematiki.

Pomagamo vam z nekaj nasveti, kako do uporabnih informacij na spletu:
• Kdo je avtor informacij in kakšna je njegova strokovnost?
• So predstavljene tako pozitivne kot negativne strani?
• Ali je obravnavana sveža problematika? Zanesljivost informacij preverite še na kakšni drugi spletni strani.
• Jasnost opozorila: je na spletni strani jasno navedeno, da se zdravstvenih informacij ne sme obravnavati kot nasvetov in kot nadomestilo za obisk pri zdravniku?
• Ugledni zdravniki ne postavljajo diagnoz po spletu, ne da bi bili prej v osebnem stiku s pacientom oziroma z njim opravili zdravniški pregled. Veliko zdravnikov pa je zelo aktivnih na različnih forumih!
• O pridobljenih informacijah se posvetujte s svojim zdravnikom. NIKOLI ne uporabljate spleta kot nadomestilo za obisk pri zdravniku.

Prodaja zdravil po spletu
Po podatkih raziskovalnega podjetja Jupiter Research naj bi spletna prodaja zdravil v primerjavi s prodajo drugih izdelkov na področju zdravstva doživljala najhitrejšo rast. Vrednost prodaje, ki je leta 2003 znašala 3,2 milijarde dolarjev, naj bi se do leta 2007 povišala na 14 milijard dolarjev.

Delež prodaje zdravil na recept naj bi zavzemal komaj štiriodstotni delež. Razlog za tako majhen delež je predvsem to, da to vrsto zdravil največ uporablja tisti segment uporabnikov, katerih delež v internetni populaciji je najmanjši – upokojenci, za katere je tudi značilno, da nimajo ravno velikih dohodkov.

Jupiter Research napoveduje tudi veliko rast internetne prodaje (ljudje bodo zdravilo naročili v spletni lekarni, prevzeli pa ga bodo v pravi lekarni), ki naj bi se v štirih letih povečala za več kot 100 odstotkov, in sicer s 25,7 milijarde dolarjev na 53,2 milijarde dolarjev. Da je spletno lekarništvo velik posel, dokazujejo finančni podatki ene izmed največjih ameriških spletnih lekarn – Medco Health je namreč že pred dvema letoma prek spleta ustvaril za 1,4 milijarde dolarjev prometa.

Zakaj vadba povzroča dober stress?

Skoraj nemogoče je preživeti dan brez stresnih situacij. Življenjski ritem, službene obveznosti in nenehno hitenje povzročajo stres. Nekateri ga ne prepoznajo, ko pa se zavejo, je največkrat že prepozno.

Vsi smo izpostavljeni stresu, nekateri bolj, drugi manj … Tablete pomagajo omiliti učinke stresa, niso pa sredstvo za preprečevanje. Nemogoče je stres preprečiti, lahko ga prepoznamo in sklenemo kompromis!

Telo se odzove na stres ne glede na to, ali je situacija vesela ali ne. Pomemben faktor je, kako se telo (mi) odzove. Poznamo dva različna stresna vpliva: psihičnega, ki se pojavi ob različnih emocionalnih stanjih, in fizičnega, katerega produkt je stres, ki se pojavi po fizični aktivnosti.

Stres je stanje, ki povzroča nenormalne telesne spremembe, ki povzročajo nepopravljivo škodo sistema. Med 50 in 80 odstotki obolenj je stres glavni krivec za spremembe in padec imunskega sistema. Poznamo tudi pozitivne in negativne posledice stresa.

Pozitivni stres je vsaka fizična aktivnost, ki povzroči adaptacijske spremembe kardiorespiratornega sistema in mišičevja.

Negativni stres: emocionalni in psihični pritiski, šoki, ki povzročajo obolenja kot posledica dolgotrajnih izpostavljanj in dviga krvnega pritiska, povečane frekvence srca, kot posledica kratkotrajnega stresnega momenta. Dolgotrajni vplivi pa se odražajo kot spremembe možganskih valov, neravnovesja endokrinega in imunolizacijskega ravnotežja.

Osebe, izpostavljene stresu, občutijo bolečine (tiščanje) v prsnem košu, imajo težave z želodcem zaradi previsoke ravni kisline. Telo, ki je dlje izpostavljeno stresnim situacijam, ima manjšo možnost produkcije limfocitov, s tem pa je neodporno in izpostavljeno obolenjem.

Stresne situacije vplivajo na proste radikale, ki se sprostijo v kri in poskušajo poškodovati celice, ker se ob vsakem trku njihovo število podvoji in so učinkovitejši pri poškodbah celic.

Da pa ne bom dolgovezil in se spuščal v podrobnosti, si poglejmo, kako lahko omilite simptome stresa in živite normalno.
• Vedno se v različnih situacijah tolažite s humorjem in bodite sproščeni.
• Ne bodite preveč čustveni ob različnih stresnih situacijah.
• Poglejte na problem z drugačne perspektive … Bo današnji problem še tako pomemben jutri, čez teden, mesec?
• Ne bodite nezadovoljni in ne godrnjajte!
• Prihranite svoja čustva za prijatelje in družino.
• Če ste preveč negativno nastrojeni, se poskusite spremeniti. Vedno odkrivajte v slabih stvareh tudi malenkosti, ki so dobre, ne sovražite in ne bodite besni.
Prehrana
Tudi hrana, ki jo uživate, vpliva na stres. Veliko stresnih situacij v telesu je tesno povezanih z uživanjem in kakovostjo hrane. Splošno priporočilo pri vseh vrstah stresa je: uživanje pustega mesa, rib in mlečnih izdelkov ter hrane, polne vitamina C in kalija, saj stresni vpliv izprazni te zaloge.

Določeno prehrano lahko imenujemo 'junk food stressors', ker vsebuje rafiniran sladkor, maščobe, prečiščeno hrano, prehrambene kemikalije, prehrambene dodatke, CO2 …

Pri večini povprečnih ljudi se začaran krog začne že zjutraj z rogljičem, ki požene krvni sladkor v višave, nato se vključijo alarmantni sistem (insulin), ki se silovito sprosti v kri in zniža sladkor. Nadledvična žleza poskuša vzpostaviti ravnovesje z izločanje hormonov adrenalina in kortizola. To povzroči stresno reakcijo: poveča se srčna frekvenca, spremeni se krvni pritisk, začnemo pospešeno dihati, mišice so napete …

Zato je priporočljiva prehrana, ki vsebuje manj maščob, neprečiščen sladkor, vlaknine, kompleksne ogljikove hidrate, pusto meso, beljakovine, veliko vitaminov …
Trening
Vadba povzroča prijazen stres! Ljudje, ki so tri- ali večkrat tedensko fizično aktivni, v povprečju lažje in bolje spijo, imajo boljšo vitalno kapaciteto, so bolj optimistični, se počutijo boljše in lažje premagujejo vsakodnevni stres.

Ljudje, ki se ukvarjajo s športom, lažje prenašajo stres in se tudi hitreje okrevajo, poveča se jim toleranca in odpornost proti fizičnemu stresu, po katerem hitreje pridejo v formo. Zmožnost lažjega prenašanja fizičnega stresa je v povečani zmožnosti in prilagoditvi telesa ter močnejšemu sproščanju endorfinov in katekolaminov – kemikalij, ki reducirata stresno preobčutljivost za bolečino in strah.

Za konec: stres nas spremlja vsak dan, lahko ga omilimo, preprečiti pa se ga ne da. Zato se v stresni situaciji vedno vprašajte, ali se splača? Je pomembno? Kako pomembno? Verjamem, da vam bo enkrat le uspelo, da boste omilili stresne situacije. Razmišljajte pozitivno in nasmešek na ustnice!

Vas tare migrena?

Ker o njej kroži veliko klišejev, smo preverili, kateri so resnični in kateri ne.

Imam pogoste glavobole, torej sem migrenski bolnik.
Ni res. Čeprav je migrena pogosta bolezen, gre le za eno izmed oblik glavobola. O njej lahko govorimo, če se napad z enakimi značilnostmi – utripajoča bolečina le na eni strani glave, ki je močnejša ob premikanju, spremljajo pa jo slabost in/ali bruhanje ter občutljivost za svetlobo in hrup – pri posamezniku ponovi vsaj štirikrat v življenju.
Vzrok za migreno je lahko hormonski.
Res je. Pogosto je tako. Za migreno večkrat trpijo ženske. Običajno se pojavi v puberteti in izzveni po menopavzi. Nosečnost napade umiri, po prenehanju dojenja pa se lahko ponov¬no okrepijo. 25 odstotkov bolnic z migreno napade doživlja le v času menstruacije.

Takšne primere lahko zdravimo z jemanjem progestagenske tabletke, ki omili menstruacijo. 60 odstotkov žensk pa ima napade migrene v celotnem ciklusu, le da so v času menstruacije navadno še hujši. V tem primeru se priporoča preventivno zdravljenje: betablokatorji, določeni antiepileptiki in antidepresivi, zdravila z antiserotonin¬skim učinkom in blokatorji kalcijevih kanalčkov. Drugače pa se ob hujših napadih priporoča triptane, posebna protimigrenska zdravila.
Čokolada povzroča migreno.
Res je. Sproži jo zaradi serotonina, ki je prisoten v možganih ter vpliva na razpoloženje, spanec in pojav migrene. Uživanje čokolade v velikih količinah je lahko vzrok za izbruh migrenskega napada predvsem pri mladih dekletih.
V nosečnosti migrene ne moremo zdraviti.
Je res in ni res. Med nosečnostjo nesteroidnih protivnetnih zdravil, ki jih pogosto uporabimo za samozdravljenje, ne smemo jemati. Tako ostaja najboljše zdravilo za migreno počitek, po potrebi pa vendarle lahko vzamemo kate¬ro od dovoljenih preventivnih ali kurativnih zdravilih.

Nespečnost povzroča migreno.
Res je. Nove raziskave so pokazale, da 70 odstotkov bolnikov z migreno slabo spi, medtem ko ima težave s spanjem na splošno 20 odstotkov ljudi.
Bolniki z migreno se bolezni ne morejo otresti.
Ni res. Polovica oblik te bolezni je benignih in se z leti umirijo. Menopavza na primer ‘pozdravi’ dva od treh primerov migren.
Kako se izogniti migreni?
• Poskrbite za redne obroke, saj lahko nizka raven sladkorja v krvi sproži napad.
• Ne uživajte preveč kofeina, alkohola in sladkarij.
• Pazite na telesno težo in dobro telesno pripravljenost.
• Privoščite si dovolj spanja.
• Vzemite si čas za sprostitev ter se naučite obvladovati stres.
• Tih in temen prostor bo vsaj omilil prihajajoči napad.

Skrivnost naravno suhih ljudi?

Ali ste vedeli, da lahko z modeliranjem suhih ljudi ali ljudi, ki so se uspešno spopadli in premagali debelost, pridemo do vzorcev (strategij), ki so tem ljudem pomagali, da so dosegli želene rezultate?

NLP je bil v originalu ustvarjen iz procesa, ki mu pravimo modeliranje. Ta proces je preučevanje vedenja briljantnih ljudi z različnih področij.

Z modeliranjem ugotavljamo, kateri so tisti vzorci, ki tem briljantnim ljudem omogočajo, da so tako nadpovprečno uspešni, katera so tista prepričanja, ki jim zagotavljajo uspeh. Z modeliranjem suhih ljudi ali ljudi, ki so se uspešno spopadli in premagali debelost, torej pridemo do vzorcev (strategij), ki so tem ljudem pomagali, da so dosegli želene rezultate.

Obstaja več načinov, kako lahko modeliramo ljudi, enega izmed načinov pa bom opisal tu.
Kako biti suh je vedenjska strategija in vedenjske strategije potekajo avtomatsko samo, kadar so podprte s pravim notranjim stanjem (čustvi), ki dajejo energijo strategijam, da lahko tečejo.
Če hočete modelirati (posnemati) suho osebo, morate tudi modelirati njihova notranja stanja, ki omogočajo tej osebi, da ostaja suha. Če tega ne naredite, boste potrebovali preveč zavestne pozornosti, da bi to strategijo izpeljali tudi pri sebi.
VAJA
Za modeliranje suhe osebe si izberite nekoga, za katerega veste, da ostaja suh brez napora. Ta oseba naj bo zdrava in naj ostaja suha brez diet, s hrano naj se ne obremenjuje. Ni potrebno, da vam je na tej osebi vse všeč, modelirali jo boste selektivno.

1. Udobno se namestite v stol in se popolnoma sprostite.

2. Predstavljajte si, da opazujete osebo, ki jo boste modelirali. Predstavljate si to osebo, kako počne popolnoma običajne stvari.

3. Prestavljate si, da imate s to osebo zelo močno in avtentično povezavo. To počnite, dokler ne boste dobili občutek popolne sproščenosti in zaupanja ob prisotnosti te osebe.

4. Mentalno vstopite v telo te osebe in si dovolite da občutite njene kretnje, gibanje, notranje počutje. Kako morate zdaj držati svoje telo? Kakšno je vaše dihanje? Kaj občutite na fizični in mentalni ravni? Vam ta občutek ugaja? Prakticirajte, kako je biti druga oseba, dokler vam občutek ne postane popolnoma prijeten in spontan. Ne obremenjujte se s podrobnostmi, ampak samo z veliko sliko.

5. Bodite druga oseba, dokler ne boste na mestu druge osebe stali vi. Preverite svojo držo, dihanje, občutke, tako da ostanejo enaki kot prej. Prakticirajte, kako je biti v tem stanju, dokler vam ne bo v njem popolnoma prijetno, naj ta proces postane popolnoma avtomatičen.

6. Mentalno zdaj izstopite iz svojega telesa in se opazujte, kako lahkotno izvajate novo vedenje, ki ste ga prej temeljito vadili. Dobro počutje je ključ do uspeha, saj lahko novo vedenje izvajate, le če imate zanj dovolj energije. Ker energija pri ljudeh prihaja iz čustev, je zelo pomembno, da ta čustva tudi imate.

Spoznajte kako pripraviti enolončnico?

Vse juhe, opisane tukaj, lahko pripravimo tudi vnaprej. Ker se jih lahko zamrzne, lahko količine mirne duše podvojite ali celo početverite.
Zlata juha
Za 4 obroke
Čas kuhanja: 45 minut

Sestavine:
2 žlici masla
2 sesekljani šalotki ali 1 majhna čebula
70 dag na rezine narezanega korenja
6 skodelic bistre kokošje ali zelen¬¬¬javne juhe ali vode
sol in sveže mlet poper po okusu
2 žlici sesekljane sveže krebuljice ali peteršilja za okras (po želji)

Priprava:
1. V velikem globokem loncu na srednjem ognju stopimo maslo. Dodamo zelenjavo in jo kuhamo približno 5 minut, dokler se ne zmehča.

2. Dodamo tekočino in zavremo. Zmanjšamo ogenj, tako da juha le rahlo brbota. Kuhamo še 10 do 15 minut in občasno premešamo, dok¬ler se juha nekoliko ne zgosti in zelenjava omehča.

3. Juho pretlačimo s paličnim mešalnikom ali pa jo nekoliko ohladimo in zmešamo v sekljalniku. (Do te točke lahko juho pripravimo tudi vnaprej, jo ohladimo in shranimo v hladilniku. Jemo jo lahko tudi hlad¬no ali rahlo pogreto.) Juho po potrebi pogrejemo na majhnem ognju. Poskusimo jo in po potrebi še malo začinimo.

Na obrok: 257 kalorij, 11 g beljakovin, 31 g ogljikovih hidratov, 10 g maščob (5 g nasičenih), 5 g vlaknin, 674 miligramov (mg) natrija.
Za spremembo
Kremna juha iz korenja in ingverja
Dodajte juhi pri 1. točki eno žlico olupljenega in drobno naribanega svežega ingverja. Začinite jo s sojino omako in sezamovim oljem ali pokapajte s smetano.

Kremna juha iz brokolija in bazilike
Namesto korenja uporabite sesekljan brokoli. Med mešanjem dodajte pol skodelice sesekljane bazilike. Okrasite juho s parmezanom in jo pokapajte z oljčnim oljem.

Kremna juha iz rumene buče in kokosa
Nadomestite korenje z rumeno bučo, dve skodelici tekočine pa z dvema skodelicama kokosovega mleka. Pri točki 1 dodajte dve žlici sesekljanega česna ter žlico in pol karija v prahu. Okrasite s svežimi, sesekljanimi listi koriandra.

Kremna juha iz cvetače z žafranom
Nadomestite korenje s sesekljano cvetačo. Pri 1. koraku dodajte ¼ žličke žafranovih nitk, medtem ko mešate juho, pa še skodelico smetane. Okrasite s peteršiljem.

Goveja enolončnica
Za 4 do 6 obrokov
Čas priprave: 1 ½ ure

V to juho lahko vržete vse vrste zelenjave, zato uporabite tisto, ki je sveža in pri roki. Nekaj pred¬logov: paradižniki, bela čebula, krompir, repa ali koleraba, rumena buča ali stročji fižol. Če hočete skuhati gostejšo juho, zmanjšajte količino tekočine za dve skodelici ali pa dodajte več mesa in zelenjave.

Sestavine:
2 žlici repičnega ali koruznega olja
½ kg govejega bočnika ali vratovine, obrežemo maščobo in na¬¬¬¬¬- režemo na 2 cm velike koščke
1 sesekljana čebula
6 skodelic čiste goveje ali kake druge juhe ali vode
2 olupljena in na kocke narezana peteršiljeva korena ali korenčka
½ (olupljenega in nasekljanega) gomolja zelene ali 1 steblo stebelne zelene (nasekljano)
1 skodelica na kocke narezane muškatne ali rumene buče
2 vejici svežega timijana ali rožmarina
1 lovorov list
½ skodelice graha
sol in sveže zmlet črn poper po okusu
sesekljani sveži listi peteršilja ali drobnjaka

Priprava:
1. Olje segrejemo v velikem globokem loncu na srednjem ognju. Ko je vroče, dodamo govedino in cvremo približno 8 minut, dokler ni meso po vseh straneh lepo zapečeno. Odlijemo vso maščobo, razen dveh žlic. Dodamo čebulo in pražimo približno 5 minut, dokler ne postekleni.

2. Dodamo bistro juho ali vodo in segrejemo skoraj do vretja. Zmanjšamo ogenj na minimum, pokrijemo in kuhamo 30 minut. Dodamo peteršiljev koren, zeleno oziroma stebelno zeleno, bučo, zelišča in lovorov list ter premešamo. Kuhamo še kakih 30 do 40 minut, dok¬¬ler nista meso in zelenjava mehka.

3. Odstranimo vejice zelišč in lovo¬¬¬¬¬rov list ter vmešamo grah. Posolimo in popramo po okusu, lahko tudi dodatno začinimo. Okrasimo s peteršiljem ali drobnjakom in postrežemo.

Na obrok: 254 kalorij, 22 g beljako¬¬¬¬vin, 14 g ogljikovih hidratov, 12 g maščob (3 g nasičenih), 3 g vlak¬¬¬nin, 171 mg natrija.
Za spremembo
Pikantna juha z govedino in zelenjavo
Dodajte žlico drobno sesekljanega česna in dva posušena čilija. Čilija deset minut namakajte v vreli vodi, ju odcedite in jima z nožkom odstranite semena in steblo. Sesekljajte ju in ju skupaj s česnom dodajte podušeni čebuli. Če ste res za vroče, vlijte v juho vodo, v kateri sta se čilija namakala (in ustrezno zmanjšajte količino jušne osnove).

Juha z govedino in gobami
Dodajte 4 skodelice sesekljanih svežih gob. Pražite jih skupaj s čebulo (glej točko 1).
Ognjena mehiška juha
Za 4 do 6 obrokov
Čas priprave: 1 ura

Sestavine:
2 sveža čilija ali pekoča feferona
¾ kilograma na pol prerezanih svežih paradižnikov
2 žlici repičnega ali koruznega olja
3 na rezine narezani stroki česna
1 velika na rezine narezana čebula
sol in sveže zmlet poper po okusu
ščepec suhega origana
4 skodelice kokošje jušne osnove ali vode
2 skodelici sesekljanega kuhanega piščanca
1 do 2 skodelici koruznega čipsa in še nekaj koščkov za okras
2 limeti (iz ene iztisnemo sok, drugo pa narežemo na rezine)
1 skodelica sesekljanega svežega koriandra (ali peteršilja)
1 olupljen, na rezine narezan zrel avokado za okras (po želji)
1 do 2 na tanke rezine narezani redkvici za okras (po želji)

Priprava:
1. Segrejemo ventilacijsko pečico na 200 °C. Čilije in paradižnike razporedimo po pekaču, obloženem
s peki papirjem, in pečemo v pečici, dokler niso po eni strani lepo zapečeni. Obrnemo jih in zapečemo še po drugi strani. Ko se čiliji (oziroma feferoni) ohladijo, jim odstranimo kožico, pecelj in semena ter jih sesekljamo.

2. V velikem globokem loncu na srednjem ognju segrejemo olje. Dodamo česen in čebulo ter ju med občasnim mešanjem pražimo približno 10 minut, dokler ne postaneta zlato rjave barve. Dodamo paradižnike in čilije. Paradižnike zmečkamo s kuhalnico. Dodamo jušno osnovo ali vodo in zmanjšamo ogenj, tako da juha rahlo povreva. Kuhamo še kakih 20 do 30 minut.

3. Vmešamo piščančje meso in koruzni čips ter kuhamo še 3 do 5 minut. Začinimo z limetinim sokom, soljo in poprom. Okrasimo z redkvicami ali avokadom ali obojim in postrežemo skupaj z rezinami limete.
Na obrok: 409 kalorij, 23 g beljakovin, 48 g ogljikovih hidratov, 14 g maščob (2 g nasičenih), 7 g vlaknin, 541 mg natrija.

Mamina boljša paradižnikova juha
Za 4 obroke
Čas priprave: 30 minut

Sestavine:
2 žlici hladno stiskanega oljčnega olja
2 žlici paradižnikove mezge
1 velika sesekljana čebula
1 sesekljan korenček
sol in sveže zmlet poper po okusu
1 mala pločevinka (225 g) paradižnikovih pelatov s sokom
1 žlička svežih lističev timijana ali ½ žličke suhega timijana ali
1 žlica sesekljanih svežih listov bazilike
3 skodelice kokošje, goveje ali ze¬¬¬¬¬¬¬lenjavne jušne osnove ali vode
1 žlička sladkorja (po okusu)
Sesekljan svež peteršilj ali bazilika za okras (po želji)

Priprava:
1. V veliki, globoki posodi na srednjem ognju segrejemo olje. Čez približno minuto dodamo paradižnikovo mezgo in jo kuhamo še minuto. Dodamo čebulo in korenje. Posolimo in popopramo ter mešamo in kuhamo približno 5 minut, dokler ni čebula mehka.

2. Dodamo paradižnike in timijan ter kuhamo še 10 do 15 minut, dok¬ler paradižniki ne razpadejo. Med kuhanjem občasno premešamo. Potem dodamo jušno osnovo ali vodo, premešamo in kuhamo, dokler ni juha vroča. Da se okusi prepojijo, kuhamo še 5 minut. Poskusimo in po potrebi še malo začinimo. Če je juha plehkega okusa, dodamo sladkor, če je pregosta, pa dodamo še malo jušne osnove ali vode. Okra¬¬¬¬¬¬¬si¬mo s peteršiljem in postrežemo.

Na obrok: 172 kalorij, 6 g beljakovin, 18 g ogljikovih hidratov, 9 g maš¬¬¬čob (1 g nasičenih), 4 g vlak¬nin, 482 mg natrija.
Za spremembo
Kremna paradižnikova juha
Namesto ene skodelice jušne osnove damo eno skodelico paradižnikov. Ko je juha skuhana, jo pretlačimo v sekljalniku ali s paličnim mešalnikom. Pogrejemo, okrasimo in postrežemo.

Paradižnikova juha s smetano
Namesto olja uporabimo maslo in damo v juho tolikšne količine sestavin, kot je napisano v različici zgoraj. Namesto ene skodelice juhe zlijemo v juho, tik preden jo pretlačimo, skodelico smetane za kavo ali smetane za kuhanje.

Katero vodo izbrati?

Že res, da se vam na prvi pogled vse zdijo na kapljo podobne, a verjemite, da so njihovi okusi popolnoma različni. Nanje vplivajo tako mineralne snovi, ki se utapljajo v njih, kot elementi v sledeh in preostale sestavine, na katere vplivajo temperatura, tlak, vsebnosti raztopljenih kamnin in drugo.

Navsezadnje pa imajo na kakovost vode vpliv tudi geološke značilnosti, značilnosti podzemnega prostora, iz katerega se črpa, globina črpanja in čas zadrževanja te vode tam doli.

Naravna mineralna voda (Donat in Radenska) ima izvor v podzemnem vodnem viru, zaščitenem pred možnostjo onesnaženja, in se po lastnostih (mineralne snovi, kemijski elementi v sledovih, prehrambeno-fiziološki učinki) jasno razlikuje od pitne vode ter ima enako čistost kot na izvoru (sestava, temperatura in preostale pomembne lastnosti morajo biti stalne v okviru naravnih nihanj).

Za izvirsko (Dana, Oda in Tiha) označujemo tisto, ki ima enako čistost kot na izvoru, ni onesnažena in se polni na samem izviru, naravna pitna voda pa je v prvotnem stanju namenjena pitju in pripravi hrane, ne vsebuje mikroorganizmov in parazitov (vsaj ne v številu, zaradi katerega bi bilo ogroženo človeško zdravje), je brez dodatkov in v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l., št. 19/2005, 35/2004, 26/2006, 92/2006).

Ta določa fizikalno-kemične in mikrobiološke zahteve, ki jih mora izpolnjevati pit¬na voda, da ne bi škodila zdravju njenih pivcev. Enako velja za namizno vodo, ki je priprav¬ljena iz naravne mineralne, izvirske ali pitne vode, lahko pa vsebuje tudi dodani ogljikov dioksid, morsko vodo ali katerega izmed drugih aditivov.
• Naravna mineralna, izvirska in namizna voda so tiste vode, ki se tudi najpogosteje prodajajo v embalirani obliki. Slovenskim podjet¬jem podeljuje dovoljenje za izkoriščanje naravnih virov vode Ministrstvo za okolje in prostor, in sicer po Pravilniku o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Ur. l., št. 50/2004, 75/2005), kjer so določeni pogoji za izkoriščanje virov in prodajo ustekleničene vode.

Običajna, z aromo, kisla
Vsaka voda je tako ali drugače edinstvena po svoji sestavi. Kot že omenjeno, ta izdatno vpliva na okus; voda, ki vsebuje več hidrogenkarbonatnih ionov, je na primer nekoliko bolj kisla.

Po drugi strani nekateri prisegajo na takšne z okusom. Vode, ki imajo večinoma dodano le aromo, imajo energijsko vred¬nost skorajda enako navadni vodi (v vsakem primeru zelo majhno), druge aromatizirane vode pa imajo dodan tudi sladkor in sestavine, ki so sicer značilne za brezalkoholne pijače, zato le s težavo govorimo o nizki ali nikakršni energijski vrednosti.

Aroma, ki je naravna, naravni enaka ali umetna, je lahko dodana naravni mineralni, izvirski in namizni vodi. Običajno prvi dve tudi opozarjata na svoj izvor, na primer izvirska voda z aromo mandarine.
Voda je bogastvo
Zaradi slabega odnosa do okolja tudi voda v Sloveniji ni več takšna, kot je bila nekoč, vendar pa je njena kakovost še ved¬¬¬¬no zadovoljiva. Kljub temu to ne pomeni, da se lahko do vode vedemo kot do nečesa samoumevnega, saj si nihče ne želi, da bi se pridružil že milijardi in pol nesrečnežev na svetu, ki nimajo zdrav¬stveno neoporečnega vodnega vira.

Zelo pogosto se zgodi, da občutek lakote zamenjamo z občutkom za žejo. Od 30 do 15 minut pred obrokom spijte kozarec vode. Tako boste telo oskrbeli s tekočino in se nekoliko nasitili, zato boste zaužili manj hrane. Raziskave so pokazale, da lahko nevarnost za raka na debelem črevesju zmanjšate za 45 odstotkov, nevarnost za raka na mehurju pa za 50 odstotkov, če vsak dan spijete pet kozarcev vode.

Ne pozabite, da voda sestavlja približno tri četrtine našega telesa! V današnji naglici pogosto pozabimo na pitje zadost¬nih količin vode in posledice so lahko kronična dehidracija celic, glavoboli, pomanjkanje koncentracije in nekatere druge bolezni. Pomanjkanje vode v telesu je tudi prvi znak utrujenosti.

Vam poka v sklepih?

Posebno zdravljenje pokanja samega praviloma ni potrebno, običajno pa zdravniki odsvetujejo namensko izzivanje pokanja, saj nekateri razvijejo odvečno navado raztegovanja sklepov. Pokanje s sklepi je običajno povezano z ohlapnostjo sklepov in posledično s povečano gibljivostjo sklepov.
Kako nastane pok?
Pok nastane s silo oz. z obračanjem sklepov v nenavadne položaje. Pokajo nam lahko členki prstov na rokah in nogah, hrbtenica ter vrat.
Kot rečeno ima vzrok za nastanek poka več teorij. Prva pravi, da zaradi raztega v sklepu pride do vakuuma, iz katerega pa nenadno pride do kolapsa, ki povzroči slišen pok. Druga teorija kot vzrok navaja nenaden razteg vezi, tretja pa ločitev sklepnih površin.
Ko pokanje postane navada
Pokanje v sklepih, zlasti prstov je navada, ki se ji je bolje odpovedati. Po ameriških statistikah ima to navado kar 25 odstotkov Američanov, večkrat tudi zaradi duševnih stresov. Pokanje v sklepih je lahko povezano tudi z bolezenskim stanjem, čeprav temu večinoma ni tako.
Poki v prstih so razmeroma pogosti in ne pomenijo nobenih težav, če niso združeni z bolečino. Pri nekaterih otrocih takšno početje preide v navado, saj imajo radi pok. Ni dokazov, da bi ta navada v poznejših letih povzročala pogostejšo obrabo sklepov ali artritis v sklepih, vendar strokovnjaki kljub temu opozarjajo, da je navado bolje opustiti, ker lahko pripelje do okvare sklepnega hrustanca ali povzroči degenerativne spremembe na hrustancu.
Pokanje v vratu
Pogosto pokanje predstavlja tudi pokanje v vratu, predvsem v vratni hrbtenici. Najverjetneje nastane zaradi prevelike gibljivosti sklepa. To se čuti kot trd vrat, zato osebe s to težavo želijo doseči, da bi jim v vratu počilo, saj se na ta način mišice sprostijo in občutka napetosti ni več.
Napetost v vratu čutijo predvsem osebe, ki so v nenehni časovni stiski, v stresu in ki veliko časa preživijo pred računalnikom. Takšni ljudje si včasih kar samo poskusijo ublažiti napetost in sicer tako, da z eno roko primejo glavo od zadaj, z drugo primejo brado in naglo zavijejo v vratu, s čimer sprožijo pok. Zdravniki tega ne priporočajo, ker to početje povzroči preveliko gibljivost v sklepih hrbtenice.

Zmote o hrbtenici

Zmota #1: Bolečina v spodnjem delu hrbta lahko pripelje do paralize, če se je ne zdravi
Hrbtenjača poteka od možganov, se nadaljuje preko vratu in srednjega dela hrbta ter se konča malo nad križem. Ravno zato, ker se hrbtenjača konča malo nad križem, je tam veliko prostora za živčne končiče, zato je skoraj nemogoče, da bi prišlo do paralize (tudi ob izredno resnih stanjih, kot je zdrs diska oz. hernija).
Zmota #2: Bolečine v hrbtenici bodo z leti postale še hujše
Nekateri ljudje so zaskrbljeni, da se bodo s staranjem njihove bolečine v hrbtenici okrepile in jih onesposobile za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti. Dejstvo pa je, da so bolečine v hrbtu bolj pogoste pri ljudeh v starosti med 30 in 50 let, kot pa pri starejših od 50.
To še posebej velja za bolečine, ki nastanejo zaradi poškodb oz. premikov medvretenčnih diskov (hernija). Zatorej velja naslednje: če lahko svojo bolečino obvladujete in se še zmeraj normalno posvečate vsem dnevnim aktivnostim, potem je možno, da bo bolečina v starejših letih zbledela.
Zmota #3: Hrbtenica je občutljiva in se lahko hitro poškoduje
Mišice, kite in vezi, ki obkrožajo hrbtenico, jo varujejo in ji dajejo veliko opore, prožnosti ter moči. Zato se, vsaj na splošno, hrbtenica ne more tako hitro poškodovati.
Hrbtenica se najlažje poškoduje zaradi premalo fizičnih aktivnosti in prožnosti, slabe drže, preobremenjenosti ter ostalih slabih navad, kot sta kajenje in nezdrava prehrana. V večini primerov so se bolečine, krhkost in poškodbe hrbtenice pojavile zaradi več stvari, ki smo jih skozi leta življenja delali narobe.
Zmota #4: Za večino bolečin v hrbtu obstaja standardni postopek zdravljenja
V primerjavi z drugimi zdravstvenimi stanji obstaja za težave s hrbtenico več načinov zdravljenja. Specialisti za hrbtenico iz različnih področij si bodo večkrat nasprotovali in imeli različna mnenja glede diagnoze in načina zdravljenja. Obstaja le nekaj zdravstvenih stanj (tumorji, infekcije, zlomi), kjer so si zdravniki pri svojih napovedih in zdravljenju enotni in soglasni.
Zmota #5: Najboljši način za preprečevanje bolečin v hrbtu je počitek
Kratek počitek v postelji lahko sicer pomaga zmanjšati akutne bolečine, vendar pa na splošno zdravniki odsvetujejo počitek daljši od enega ali dveh dni.
Dejstvo je, da počivanje in fizična nedejavnost lahko povzročita še več bolečin, oslabitev mišic ter še druge škodljive posledice, ki lahko povzročijo še več bolečin. Mnogo ljudi z bolečinami v hrbtenici preveč ščiti svoj hrbet, zaradi česar so še bolj nagnjeni k poškodbam in bolečinam.
Zmota #6: Zdravnik ni našel ničesar, zato je bolečina verjetno zgolj v moji glavi
Bolečina je vedno resnična. Zdravnik mogoče ni našel anatomskega vzroka bolečine, vendar pa ta še zmeraj obstaja. Predvsem za kronične bolečine (bolečine, ki trajajo več kot 2 ali 3 mesece) je pomembno, da se jih zdravi proaktivno. V splošno zdravljenje za lajšanje bolečin se morajo pogosto vključiti psihološki dejavniki (depresija, nespečnost, ipd), pomembno pa je tudi, da se določi že ustaljen način zdravljenja.
Zmota #7: Da bi se izognil nadaljnji bolečini, je pomembno, da svoj hrbet še dodatno zaščitim
Mnogo ljudi z bolečinami v hrbtenici preveč ščiti svoj hrbet in se izogiba fizičnim aktivnostim, zaradi česar so še bolj nagnjeni k bolečinam in poškodbam.
Da hrbtenica ostane zdrava, so potrebni:
• redno raztegovanje hrbtenice,
• krepitev mišic in
• aerobna telovadba.
Današnji način življenja s preveč sedenja in premalo rekreacije vodi k pomanjkanju moči in prožnosti ter naredi več škode kot koristi. Razen v primeru, ko vam zdravnik odredi drugače, boste za zaščito svojega hrbta naredili največ s pravilno držo in primerno telesno vadbo.

Kako ubežati prehladu?

Zaščito telesa proti mikrobom predstavljajo predvsem koža in sluznice, ki preprečujejo, da bi mikrobi vdirali v notranjost telesa. Nekaterim mikrobom to uspe in tako lahko povzročijo različne okužbe.

Telo je za tako obrambo razvilo imunski sistem, ki z zapletenim delovanjem neprestano prepoznava najrazličnejše tujke in se bojuje proti njim. Prehladu se bomo uspešno ubranili le, če bomo ustrezno okrepili obrambne sposobnosti telesa.
• Poskrbite za uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini in minerali in jo razporedite v pet obrokov.
• Redna telesna vadba in gibanje na svežem zraku tudi pozimi utrjujejo naše telo.
• Izogibajte se prekomernemu uživanju alkohola, kave in kajenju.
• Izogibajte se javnih, zaprtih prostorov, kjer je hkrati veliko ljudi.
• Dihajte skozi nos, ki je odličen filter za viruse, poleg tega pomaga ogreti zrak.

Predvsem pa je pomembno, da se izogibate stresu in primanjkovanju spanca. Telo namreč potrebuje konstantno vzdrževanje.

Poskrbite za sebe tudi s higieno. Umivajte si roke redno, predvsem v javnih prostorih. Ne rokujte se z bolno ali prehlajeno osebo. Imajte čim manj stikov iz oči v oči z bolnimi ljudmi. Ne hodite v bolnice ali zdravstvene domove, če to ni potrebno.

Če pa že zbolite, si zagotovite počitek, veliko tekočine v obliki čajev in vode ter veliko vitaminov.

Želim vam veliko zdravja!

Kako preprečiti sproščanje stresnih hormonov?

Če uživate pomaranče, melone, limone in njim podobno sadje, v telo vnašate vrsto hranljivih snovi in vitaminov, ki vam pomagajo preprečevati stres. Tako je na primer le 500 mg vitamina C (ki ga je v teh sadežih veliko) na dan dovolj, da se sproščanje stresnih hormonov precej ustavi.

Pomaranče
V nasprotju z grenivkami in limonami so pomaranče največkrat sladke. Sno¬¬vi v njih pomagajo preprečevati raka, kronične bolezni in kap, mornarji pa so jih glodali zato, ker so preprečevale obolelost za skorbutom. Agrumi so na splošno polni flavonoidov, ki uspešno zavirajo rast rakavih celic, krepijo ožilje in delujejo protivnetno.

Ogljikovi hidrati: 11,54 g
Maščobe: 0,21 g Beljakovine: 0,70 g
Druge snovi: vitamini B1, B2, B3, B5, B6 in B9, vitamin C, kalcij, magnezij, fosfor, kalij
Melone
Spadajo v isto družino kot kumare in buče in so dober vir vitamina C in kalija. Vsebujejo veliko vode, njihova kalorična vrednost pa je majhna. Ker so obenem še skoraj brez maščob, so odlična izbira, če nameravate izgubiti kakšen kilogram telesne teže.

Ogljikovi hidrati: 9,09 g Maščobe: 0,14 g
Beljakovine: 0,54 g Voda: 89,82 g
Druge snovi: vitamin A, vitamini B1, B2, B6, vitamin C, kalij
Grenivke
Ta sadež je najverjetneje nastal po naravnem križanju pomela in pomaranče, hvali pa se z nekaterimi učinkovinami, ki delujejo protivnetno in ščitijo telo pred boleznimi srca in ožilja, ter z antioksidanti. Že ena grenivka zadovolji vašo dnevno potrebo po vitaminu C.

Ogljikovi hidrati: 8,41 g Maščobe: 0,1 g
Beljakovine: 0,69 g Voda: 99,48 g
Druge snovi: vitamini B1, B2, B3, B5 in B6, vitamin C, kalcij, magnezij, kalij
Limone
Bolje kot grizljati limono je piti njen sok. Ta predstavlja skoraj polovico sadeža, v njem pa je do osem odstotkov citronske kisline in veliko vitaminov, največ vitamina C. Že 100 g limone lahko zadovolji 70 odstotkov dnevnih potreb po vitaminu C ter okoli deset odstotkov potreb po magneziju.

Ogljikovi hidrati: 4 g
Maščobe: 0,6 g Voda: 84−90 g
Druge snovi: vitamin C, kalij, kalcij, magnezij
Slive
O slivah se krešejo mnenja. Nekatere raziskave kažejo, da je v njih več antioksidantov kot v kateremkoli drugem sadju, obenem pa so slive tudi naravno odvajalo. A ne prenažirajte se jih, saj v črevesju povzročajo neprijetne pline in tudi bolečine. Če jih pojeste nekaj na dan, boste zadovoljili potrebo telesa po obrambi proti prostim radikalom.

Ogljikovi hidrati: 11,4 g (na 100 g)
Maščobe: 0,28 g Beljakovine: 0,70 g
Druge snovi: vitamin A, vitamin C, fosfor, kalij