sreda, 11. november 2009

Katero vodo izbrati?


Že res, da se vam na prvi pogled vse zdijo na kapljo podobne, a verjemite, da so njihovi okusi popolnoma različni. Nanje vplivajo tako mineralne snovi, ki se utapljajo v njih, kot elementi v sledeh in preostale sestavine, na katere vplivajo temperatura, tlak, vsebnosti raztopljenih kamnin in drugo.

Navsezadnje pa imajo na kakovost vode vpliv tudi geološke značilnosti, značilnosti podzemnega prostora, iz katerega se črpa, globina črpanja in čas zadrževanja te vode tam doli.

Naravna mineralna voda (Donat in Radenska) ima izvor v podzemnem vodnem viru, zaščitenem pred možnostjo onesnaženja, in se po lastnostih (mineralne snovi, kemijski elementi v sledovih, prehrambeno-fiziološki učinki) jasno razlikuje od pitne vode ter ima enako čistost kot na izvoru (sestava, temperatura in preostale pomembne lastnosti morajo biti stalne v okviru naravnih nihanj).

Za izvirsko (Dana, Oda in Tiha) označujemo tisto, ki ima enako čistost kot na izvoru, ni onesnažena in se polni na samem izviru, naravna pitna voda pa je v prvotnem stanju namenjena pitju in pripravi hrane, ne vsebuje mikroorganizmov in parazitov (vsaj ne v številu, zaradi katerega bi bilo ogroženo človeško zdravje), je brez dodatkov in v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l., št. 19/2005, 35/2004, 26/2006, 92/2006).

Ta določa fizikalno-kemične in mikrobiološke zahteve, ki jih mora izpolnjevati pit¬na voda, da ne bi škodila zdravju njenih pivcev. Enako velja za namizno vodo, ki je priprav¬ljena iz naravne mineralne, izvirske ali pitne vode, lahko pa vsebuje tudi dodani ogljikov dioksid, morsko vodo ali katerega izmed drugih aditivov.
• Naravna mineralna, izvirska in namizna voda so tiste vode, ki se tudi najpogosteje prodajajo v embalirani obliki. Slovenskim podjet¬jem podeljuje dovoljenje za izkoriščanje naravnih virov vode Ministrstvo za okolje in prostor, in sicer po Pravilniku o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Ur. l., št. 50/2004, 75/2005), kjer so določeni pogoji za izkoriščanje virov in prodajo ustekleničene vode.

Običajna, z aromo, kisla
Vsaka voda je tako ali drugače edinstvena po svoji sestavi. Kot že omenjeno, ta izdatno vpliva na okus; voda, ki vsebuje več hidrogenkarbonatnih ionov, je na primer nekoliko bolj kisla.

Po drugi strani nekateri prisegajo na takšne z okusom. Vode, ki imajo večinoma dodano le aromo, imajo energijsko vred¬nost skorajda enako navadni vodi (v vsakem primeru zelo majhno), druge aromatizirane vode pa imajo dodan tudi sladkor in sestavine, ki so sicer značilne za brezalkoholne pijače, zato le s težavo govorimo o nizki ali nikakršni energijski vrednosti.

Aroma, ki je naravna, naravni enaka ali umetna, je lahko dodana naravni mineralni, izvirski in namizni vodi. Običajno prvi dve tudi opozarjata na svoj izvor, na primer izvirska voda z aromo mandarine.
Voda je bogastvo
Zaradi slabega odnosa do okolja tudi voda v Sloveniji ni več takšna, kot je bila nekoč, vendar pa je njena kakovost še ved¬¬¬¬no zadovoljiva. Kljub temu to ne pomeni, da se lahko do vode vedemo kot do nečesa samoumevnega, saj si nihče ne želi, da bi se pridružil že milijardi in pol nesrečnežev na svetu, ki nimajo zdrav¬stveno neoporečnega vodnega vira.

Zelo pogosto se zgodi, da občutek lakote zamenjamo z občutkom za žejo. Od 30 do 15 minut pred obrokom spijte kozarec vode. Tako boste telo oskrbeli s tekočino in se nekoliko nasitili, zato boste zaužili manj hrane. Raziskave so pokazale, da lahko nevarnost za raka na debelem črevesju zmanjšate za 45 odstotkov, nevarnost za raka na mehurju pa za 50 odstotkov, če vsak dan spijete pet kozarcev vode.

Ne pozabite, da voda sestavlja približno tri četrtine našega telesa! V današnji naglici pogosto pozabimo na pitje zadost¬nih količin vode in posledice so lahko kronična dehidracija celic, glavoboli, pomanjkanje koncentracije in nekatere druge bolezni. Pomanjkanje vode v telesu je tudi prvi znak utrujenosti.

Ni komentarjev:

Objavite komentar